O društvu
Zgodovina
Zgradba Športnega društva Tabor je delo arhitekta Ivana Vurnika, in se je najprej imenovala Sokol I Tabor. Nahaja se na ljubljanskem Taboru ob cerkvi Srca Jezusovega in Slovenskim etnografskim muzejem.
Društvo Sokol I Tabor je bil ustanovljen leta 1907. V začetku dela društva so moški telovadili v telovadnici šole Ledina, članice na Poljanski gimnaziji in na prostoru, dvorišču gradbenika Acetta, Tabor št. 2. Želja po svoji telovadnici je bila velika in tako so se domenili, da vprašajo občino, če bi prodali zemljišče, kjer danes stoji dom Sokola, imenovano Kravja dolina. Leta 1920 je takratni ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar pripomogel, da je Sokol I odkupil zemljišče.
In tako se je pričelo z izgradnjo, kjer so sodelovali vsi ljubiteljsko, tako družina Turk (prevoznik), družina Zupančič (pesek), Kregar (streha), Acetto (gradbena dela) in še člani društva s prispevki in prostovoljnim delom. Mestna hranilnica pa je leta 1930 odpisala dolgove.
Z izgradnjo so začeli 1924 leta, otvoritev je bila poleti 1927 s sokolskim nastopom – proste vaje članstva. Takrat so začeli uporabljati telovadnico vsi oddelki društva od otrok, moški in ženske.
Notranji prostori: velika telovadnica – dvorana, zgoraj na desni strani stavbe je bila knjižnica, na levi pa lutkovna dvorana, ena prvih v Ljubljani. V spodnjih prostorih v kleti so bile garderobe, javno kopališče, godbena soba, kurilnica in spominska sejna soba.
Hiša je pomembna tudi zato, ker je iz nje izšlo veliko športnikov mednarodnega pomena, olimpijcev: Porenta, Stane Derganc, Tošo Primožič (leta 1930 prvak v Luxemburgu), Jaka Šubelj, Janež Karel, Herman Preskar, Hojkar (Šiška), bratje Sket, Stane Vidmar. Pri Vidmarju je delal Olimpijec Tone Malej, ki se je smrtno ponesrečil na tekmi v Luxemburgu. V spomin nanj ima društvo vsako leto Malejev memorial.
Člani so bili tudi uspešni lahkoatleti: deseterobojec Miloš Kosec, Bojan Pollak, tekač Fonzi Kovačič. Hugo Churda, Vido Bratož in še veliko uspešnih taborskih športnikov.
Od leta 1945 pa je v njej učil sabljanje tudi Rudolf Cvetko (Olimpijada 1912, Stockholm, 2.mesto, sablja).
V veliki taborski dvorani so bile vsako soboto in nedeljo javne plesne vaje, zabava in učenje raznih plesov: valček, tango, foxtrot, lambetrok, palazglajt, rokenrol in na koncu četvorka. Plesni učitelji so bili: Trošt, Jenko, Jeločnik, Oblak.
Društvo Sokol I Tabor je bilo vedno v pomoč okoliškim društvom; imelo je vsakoletne nastope telovadbe na svojem zunanjem telovadišču.
Po 2. svetovni vojni se je preimenovalo v telovadno društvo Partizan Tabor, katero ime je obdržalo do konca 90-ih let.
Mojstrovina arhitekta Ivana Vurnika še danes služi istemu namenu, različnim športnim dejavnostim, v nadaljevanju kot Športno društvo Tabor.
Donacije
Obrazec za namenitev dela dohodnine za donacije
ali na TRR – SI56 0222 2001 5873 425 (NLB d.d.)
Vsem donatorjem se zahvaljujemo za podporo!